Ročna izdelava strešnega okrasa

Zaradi tehničnega razvoja streh in izboljšav strešnikov v zadnjih desetletjih strešni okras izgublja svoj tradicionalen pomen. Streha in strešnik, zagotavljata varnost objekta pred dežjem, vetrom in snegom, strešni okras pa danes služi le kot strešni nakit, ki naj bi poudaril lepoto strehe in dopolnjeval strešno strukturo. Strešni okras ni na strehi le nekaj dni ali mesecev temveč je okras, ki mora zdržati  na strehi veliko let. Da bi to lahko zagotovili, mora biti strešni okras tehnološko dovršen in izdelean iz visokokakovostne gline, ki zagotavlja njegovo odpornost na zmrzal, veter in težke klimatske pogoje. Takšen strešni okras se ne stara in ostane tudi čez leta enako lep in dragocen kot takrat, ko smo ga namestili na streho. 

Slike prikazujejo postopek izdelave strešnega okrasa:

Surovo glino v blokih	narežemo na manjše kose.	Izdelamo manjše dele figure	Podnožje oblikujemo glede na vrsto slemenjaka...
		in podnožje.

...oziroma način pritrditve.	Glajenje sten in spojev...	Glina na glino in že se pojavlja figura.	Medsebojno povežemo dele, ki smo jih ločeno izdelali.
	ter sprotna izdelava detajlov.

Še posebej natančno izdelamo spoje.

Figura postopno raste...

...sledi še manikura...

in še zadnji popravki.

Vsi okrasi so ročno izdelani v naravno rdečem tonu. Po želji jih lahko tudi engobiramo in glaziramo. Ko delamo z mehko, svežo glino moramo biti še posebej pozorni, da so stene figure približno enako debele in da je glina dobro pregnetena in odzračena. Figure, ki so debelejše od 2 cm izdelamo votle in jih opremimo z odzračevalno luknjo, ki omogoča ekspanzijo vročega zraka pri segrevanju oziroma žganju figure v peči. Večje kose delamo po etapah saj jih ni možno izdelati v enem dnevu. Zaradi teže je namreč mehka glina nestabilna in se seseda. Tako figuro najprej posušimo, naslednji dan pa nanašamo naslednje sloje oz. figuro gradimo naprej. Pri tem pazimo, da ostanejo povezovalne linije oz. robovi vlažni, da zagotovimo dobro povezovalnost. Pri večjih figurah moramo paziti, da je osnova že od začetka izdelana v celoti, saj postane, ko se suši zelo trda in je kasneje ne moremo več spreminjati. Dokončane figure počasi sušimo.

Sušenje na zraku traja v odvisnosti od velikosti figure od 1 do 3 tedne. V tem času iz gline izhlapi del vode, ki se nahaja v glineni strukturi in povzroči krčenje glinenih sten za cca 5%. Pri sušenju na zraku dosežemo, da izhlapi iz figure približno polovica vode, preostanek pa se izloči po prvem žganju v peči.

Sušenje v peči traja več ur saj moramo omogočiti, da se voda enakomerno izloča. Pri 600°C se iz gline izloči še preostanek kemično vezane vode. Ko doseže temperatura v peči 950°C je glina povsem utrjena in se več ne spreminja in ne poka. Če figura zdrži 950°C brez poškod, bo zdržala tudi nadalnje segrevanje oz. žganje v peči.

Tako pečeno figuro ohladimo in nanjo nanesemo engobo ali glasuro. Vse glazurne sestavine se nahajajo v prašnem stanju in jih moramo pred nanašanjem zmešati z vodo, da dobimo gosto suspenzijo – emulzijo. Po nanosu emulzije se mora figura ponovno posušiti. Ko je suha jo ponovno vstavimo v peč. Pri tem moramo paziti, da se figure v peči ne dotikajo, saj se tedaj med seboj sprimejo. Tokrat teče drugi del segrevanja in žganja figure v peči bistveno hitreje. Pri 1300°C se delci glazure medsebojno vežejo v neločljivo celoto. Glazura ščiti keramiko in ji da barvo ter značilno gladko strukturo. Tudi pri drugem žganju pride do ponovnega 5% krčenja glinene strukture.

Ohlajanje peči traja od 2 do 3 dni. Vrata peči lahko odpremo, ko temperatura v peči pade pod 100°C. Prehitro ohlajanje ali odpiranje peči lahko povzroči pokanje glazure in/ali pokanje keramike. Praznenje peči izvajamo počasi in potrpežljivo saj to predstavlja najzahtevnejšo fazo celotnega postopka.

Nič se ne zgodi samo tako kot smo si želeli. Videz končne glazirane površine je odvisen od mnogih dejavnikov. Ti dejavniki so kemična sestava glazure, kvaliteta nanosa glazurne emulzije na glineno površino, kemična reakcija med glazuro in glino, debelina glazure, kakšna in kako visoka je končna temperatura v peči ter čas žganja.

Tako se vedno zgodi, da se posamezni kosi vsaj v nekem detajlu razlikujejo, so UNIKATI.

Pri namestitvi strešnega okrasa moramo paziti, da je pritrditev okrasa na streho in strešnik zanesljiva, saj lahko le tako zagotovimo, da bo okras ostal na svojem mestu. Pri padcu na tla se razbije, lahko pa tudi koga poškoduje. Temu se moramo izogniti za vsako ceno.

Pritrditev z vijakom in ovijalno žico

Podstavek figure je običajno oblikovno prilagojen obliki strešnika ali slemenjaka na katerem bo figura nameščena. V podstavku se nahaja betonski vložek, ki služi za pritrditev figure.  Za montažo potrebni vijaki in podložke, so priloženi. Glede na število vložkov izvrtamo luknje na slemenjaku, pri čemer pazimo na ustrezno medsebojno oddaljenost vložkov ter pravilno – togo namestitev figure. V  tako pripravljeno izvrtino vstavimo vijak s podložko in privijemo z občutkom. Vijak s podložko vstavimo s spodnje strani slemenjaka. Stik med strešnim okrasom in slemenjakom zatesnimo z montažnimi lepili. V ta namen lahko npr. uporabite montažno lepilno "Klebt & Dichtet" firme Würth. Tesnenje moramo izvesti popolnoma vodotesno, da preprečimo škodo, ki bi se lahko pojavila zaradi zmrzali. Dodatno priporočamo naslednji ukrep: Pred privijanjem namestimo okoli glave vijaka pocinkano žico katero zavežemo okoli strešne letve ali  vzdolžne kontra letve. Težke strešne okrase ne zavarujemo samo z žico okrog enega ali več vijakov, temveč jih zavarujemo še z navojno palico. Slemenjak pritrdimo mehansko na sleme s slemensko sponko. Ker so naše figure v celoti ročno delo - unikati -  prosimo, da ob naročilu sporočite za kateri strešni model in slemenjak gre, da lahko podnožje figure ustrezno prilagodimo.

Ker so naše figure v celoti ročno delo - unikati -  prosimo, da ob naročilu sporočite za kateri strešni model in slemenjak gre, ker lahko samo tako zagotovimo najboljše prileganje izbranega strešnega okrasa z opeko in/ali slemenjakom.